četrtek, 18. oktober 2007
Umetnine
Nova stran kjer najdete umetnine,starine,umetniške predmete,staro pohištvo,antično pohištvo,umetniške slike,slike olje na platno,baročne,bidermajer,neobaročne,secesija,alt deutch,in še in še strin http://www.dom-oprema.com
nedelja, 30. september 2007
sreda, 5. september 2007
Odločitev za likovni svet
Godec se je za likovni svet odločil z vstopom na rezbarsko in podobarsko delavnico ljubljanske tehnične srednje šole. In čeprav ga poznamo izrecno kot slikarja , nam starejši osebni dokumenti in podatki razkrivajo , da se je France podajal tudi na področje kiparstva . Na zagrebški akademiji je spočetka tam obiskoval kiparski oddelek . Tudi nadaljno študijsko izpopoljnevanje , po vrnitvi v Ljubljano , v ateljejih Zajca in Goršeta , kaže na njegovo afiniteto do kiparstva . Sam je zapisal , da je v obdobju med leti 1924-34 , izjemno veliko od-zore-do-mraka modeliral v glini . Večino svojih del ( razen par portretov ) je zaradi večnih selitev iz delavnice v delavnico preprosto uničil . Najel je postreščka , da je vsa kiparska dela (bilo jih je okoli 200 ) zvozil v jamo na Vilharjevi cesti . Od takrat se gline ni več pritaknil. Odločil se je , da opusti skulpturo vse dotlej , dokler ne bo premogel primernega ataljeja . Ostalo je le par del . Za hišo v bežigradu je naredil kip putta . Iz leta 1932 se je ohranila glava Marxa , ki ga je izdelal za železničarsko organizacijo . Po njegovem mnenju je bil to verjetno prvi Marxov portret pri nas .
Leto 1936 je bilo zanj prelomno leto. Takrat je svoja dela prvič pokazal javnosti in sicer v stanovanju prijatelja na Poljanski cesti št. 11/II . Te prve samopredstavitve viri ne omenjajo , saj ni šlo za organizirano razstavo namenjeno širši javnosti . Mladi umetnik je svoje prvo vabilo takole oblikoval :
Akad. kipar in slikar Godec France , si dovoljuje prositi Vaše blagorodje , da ga počasti z obiskom male interne razstave njegovih slikarskih del .
Čeprav umetnik tu ne navaja kiparskih , se sam opredeljuje za kiparja in slikarja . Po avtorjevih besedah pa mu razstava ni prinesla le duševnega zadoščenja , ampak tudi finančnega .
'' Če sem si pred razstavo lahko privoščil star kruh in dva deci mleka , sem po njej za zajtrk piškote pomakal v kavico '' (Miran Sattler v Dnevniku 8/3 1981)
Leto 1936 je bilo zanj prelomno leto. Takrat je svoja dela prvič pokazal javnosti in sicer v stanovanju prijatelja na Poljanski cesti št. 11/II . Te prve samopredstavitve viri ne omenjajo , saj ni šlo za organizirano razstavo namenjeno širši javnosti . Mladi umetnik je svoje prvo vabilo takole oblikoval :
Akad. kipar in slikar Godec France , si dovoljuje prositi Vaše blagorodje , da ga počasti z obiskom male interne razstave njegovih slikarskih del .
Čeprav umetnik tu ne navaja kiparskih , se sam opredeljuje za kiparja in slikarja . Po avtorjevih besedah pa mu razstava ni prinesla le duševnega zadoščenja , ampak tudi finančnega .
'' Če sem si pred razstavo lahko privoščil star kruh in dva deci mleka , sem po njej za zajtrk piškote pomakal v kavico '' (Miran Sattler v Dnevniku 8/3 1981)
Šolsko obdobje 1
Kot trinajstletnik se je vpisal na ljubljansko Obrtno šolo , ki je imela sijajen oddelek za umetnost. Nanj pomembno vplivajo profesorji - vsi priznani umetniki - France Kralj, Ivan Repić , Gojmir Kos , Saša Šantl . Po njegovih besedah mu je prof. Repič vcepil ljubezen do materijala , prof. Kralj svobodno koncepcijo kompozicije in '' kontrapunkt '' oblik , ploskev in linij . Velikokrat je hodil v galerijo oziroma gipsoteko , kjer je študiral in risal . Šolanje je zaključil v treh letih in se s sedemnajstimi leti podal v Zagreb . Leta 1929 je bil sprejet na zagrebško akademijo za likovno umetnost , kjer v tem času študira kar nekaj znanih slovenskih slikarjev (Zoran Mušič , Nikolaj Omerza , Marij Pregelj , Maksim Sedej .) Profesor Kršinić ga je seznanil s skrivnostmi dobre skulpture , profesor Babić pa s konstrukcijo in mehaniko telesa . Večkrat je omenjal , da so ta čarobna leta vendarle bila izjemno težka , saj je brez denarnih sredstev večkrat gladoval in zelo težko preživel . Po vrnitvi v Ljubljano se je dodatno izobraževal . Dve leti je prebil v ataljeju kiparja Ivana Zajca , nadaljni dve leti v ataljeju kiparja Franceta Goršeta . Nato tri leta pri Franu Tratniku , dve leti pri Mateju Sternenu in nekaj časa pri samemu Matiji Jami .
Svoje znanje je tekom let nenehno dopoljnjeval . Na konzervatorij je hodil poslušat predavanja Slavka Premrla . Dve leti je obiskoval predavanja Ivana Cankarja in Franceta Steleta .
Vedno se je gibal v krogu slovenskih kulturnikov . Osebno je poznal filozofa Webra , pisatelja Čufarja , Prežihovega Voranca , Brnčiča , Kerenčiča , Mateja Bora , Franceta Brenka , Gregorja Strnišo , Kogoja s področja likovne umetnosti pa Mušiča , Repića , Dolinarja , Jakopiča , Bulovčevo , Kralja ter druge .
France je bil dolga leta znan kot zadnji gost v kavarni union , kjer je skonjen nad časniki prebiral vse , kar so objavljali o kulturi . Bil je vedno z vsem na tekočem .
Svoje znanje je tekom let nenehno dopoljnjeval . Na konzervatorij je hodil poslušat predavanja Slavka Premrla . Dve leti je obiskoval predavanja Ivana Cankarja in Franceta Steleta .
Vedno se je gibal v krogu slovenskih kulturnikov . Osebno je poznal filozofa Webra , pisatelja Čufarja , Prežihovega Voranca , Brnčiča , Kerenčiča , Mateja Bora , Franceta Brenka , Gregorja Strnišo , Kogoja s področja likovne umetnosti pa Mušiča , Repića , Dolinarja , Jakopiča , Bulovčevo , Kralja ter druge .
France je bil dolga leta znan kot zadnji gost v kavarni union , kjer je skonjen nad časniki prebiral vse , kar so objavljali o kulturi . Bil je vedno z vsem na tekočem .
torek, 4. september 2007
Naročite se na:
Objave (Atom)