Odločitev za likovni svet

Godec se je za likovni svet odločil z vstopom na rezbarsko in podobarsko delavnico ljubljanske tehnične srednje šole. In čeprav ga poznamo izrecno kot slikarja , nam starejši osebni dokumenti in podatki razkrivajo , da se je France podajal tudi na področje kiparstva . Na zagrebški akademiji je spočetka tam obiskoval kiparski oddelek . Tudi nadaljno študijsko izpopoljnevanje , po vrnitvi v Ljubljano , v ateljejih Zajca in Goršeta , kaže na njegovo afiniteto do kiparstva . Sam je zapisal , da je v obdobju med leti 1924-34 , izjemno veliko od-zore-do-mraka modeliral v glini . Večino svojih del ( razen par portretov ) je zaradi večnih selitev iz delavnice v delavnico preprosto uničil . Najel je postreščka , da je vsa kiparska dela (bilo jih je okoli 200 ) zvozil v jamo na Vilharjevi cesti . Od takrat se gline ni več pritaknil. Odločil se je , da opusti skulpturo vse dotlej , dokler ne bo premogel primernega ataljeja . Ostalo je le par del . Za hišo v bežigradu je naredil kip putta . Iz leta 1932 se je ohranila glava Marxa , ki ga je izdelal za železničarsko organizacijo . Po njegovem mnenju je bil to verjetno prvi Marxov portret pri nas .

Leto 1936 je bilo zanj prelomno leto. Takrat je svoja dela prvič pokazal javnosti in sicer v stanovanju prijatelja na Poljanski cesti št. 11/II . Te prve samopredstavitve viri ne omenjajo , saj ni šlo za organizirano razstavo namenjeno širši javnosti . Mladi umetnik je svoje prvo vabilo takole oblikoval :

Akad. kipar in slikar Godec France , si dovoljuje prositi Vaše blagorodje , da ga počasti z obiskom male interne razstave njegovih slikarskih del .

Čeprav umetnik tu ne navaja kiparskih , se sam opredeljuje za kiparja in slikarja . Po avtorjevih besedah pa mu razstava ni prinesla le duševnega zadoščenja , ampak tudi finančnega .
'' Če sem si pred razstavo lahko privoščil star kruh in dva deci mleka , sem po njej za zajtrk piškote pomakal v kavico '' (Miran Sattler v Dnevniku 8/3 1981)